PREDSTAVITEV SKLADATELJEV

 

Skladba Divertimento (1932) odpira zgoščenko in je kolaž različnih delov baleta z naslovom The Fairy's kiss, ki ga je Igor Stravinski napisal leta 1928. Pri Divertimentu gre pravzaprav za hommage Čajkovskemu, skladatelju, ki ga je Stravinski izredno spoštoval. V omenjeni skladbi se je po njem zgledoval tako močno, da nekaj let kasneje še sam ni več vedel, kateri prehodi so njegovi in kateri od Čajkovskega. Značilni ritmični vzorci ter melodija, ki jo je Stravinski štel za najpomembnejši element glasbe, so v Divertimentu odlično zastopani. Skladba zato tudi deluje tako temperamentno in udarno kot tudi nežno in spokojno.

 

George Gershwin je, tako kot Stravinski, potomec ruske družine, ki je novi dom in zatočišče našla v New Yorku. Pri petnajstih je George zapustil šolo in pričel pisati skladbe za Tin Pan Alley. Njegov glasbeni stil odraža preplet evropskih, jazz ter črnskih prvin, skladbe pa odlikujejo zelo nalezljive melodije ter lepi in kompleksni ritmični vzorci.
Vse to se še najbolj prepleta v Gershwinovem življenjskem delu, operi Porgy & Bess. Prvič je bila opera izvedena leta 1935, torej v podobnem časovnem obdobju kot Divertimento, a nam predstavlja popolnoma drugačen oris časa. Opera prikazuje dramatično ljubezensko zgodbo, ki se dogaja v Južni Karolini v času velike depresije.
Na tej zgoščenki so zastopane skladbe Summertime, A Woman Is A Sometime Thing, Bess, You Is My Woman Now in It Ain't Necessarily So, ki so vse po vrsti postale klasike jazza.

 

V New Yorku je lep del svojega življenja preživel tudi Astor Piazzolla, Argentinec, začetnik svoje zvrsti tanga  ter velik ljubitelj Stravinskega. Harmoniko je začel igrati v osmem letu starosti. Kljub   temu, da je bil lep čas zaljubljen v klasični tango, se ga je pri osemindvajsetih popolnoma naveličal ter skorajda zapustil igranje harmonike. Pri triintridesetih se je po nasvetu Nadie Boulager vrnil h koreninam, jih pošteno predelal ter skozi samemu sebi lasten izraz razvil kult Piazzolle.
Adios Nonino je brilijantna skladba z neverjetno otožno melodijo, ki zareže v srce. Astor jo je napisal ob smrti svojega očeta leta 1959. Na tej zgoščenki sta predstavljeni še skladbi La Muerte Del Angel in Milonga Del Angel, ki se prav tako uvrščata med klasike Piazzolle ter argentinskega tanga.